Najosupljivejša in najbolj skrivnostna znamenitost, ki vas bo pustila brez besed

Če bi lahko starodavni zidovi samostana Sumela v vzhodni Turčiji govorili, bi imeli za povedati kar nekaj zgodb.

Od svoje ustanovitve v 4. stoletju našega štetja od nekaterih najzgodnejših kristjanov, ki so prispeli ob obalo Črnega morja, je bilo svetišče priča razvoju rimskega cesarstva v bizantinsko dobo, vzponu Osmanov, boju za turško neodvisnost po prvi svetovni vojni, desetletjem vandalizma in zanemarjanja ter skoraj čudežnemu vstajanju v sodobnem času.

Še bolj kot pestra zgodovina Sumela pa je zanimiva njegova lega – kot da bi jo ustvarila umetna inteligenca ali računalniška grafika. Kot da ne bi šlo za resničen kraj. Gre za kompleks kapel, dvorišč, knjižnice, bivalnih prostorov, zvonika, akvadukta in v kamen zaprtega svetega izvira, ki drži ravnotežje na skalnem robu skoraj 300 metrov nad gozdnato rečno dolino v Pontskih Alpah (Pontsko gorovje).

Nepričakovani zakladi

Vsak dan se po tlakovani poti proti samostanu odpravi na tisoče obiskovalcev. Nekateri so verski romarji, večino obiskovalcev pa privabita veličastnost zgodnjekrščanskih fresk in arhitektura, ki se zdi, kot da kljubuje gravitaciji. Dodaten magnet pa je tudi dejstvo, da se samostan Sumela nahaja na Unescovem začasnem seznamu za uvrstitev na seznam svetovne kulture dediščine.

Samostan, ki je zdaj državni muzej in ne aktivna verska skupnost, je skozi leta doživel skrbno obnovo, da bi bilo območje varno za turizem in da bi se zmanjšala škoda, ki so jo povzročili požari, lovci na zaklade, vandali in neubogljivi obiskovalci.

"Vedno smo imeli težave s padajočim kamenjem," je pojasnil Levent Alniak, vodja muzejev in zgodovinskih območij v provinci Trabzon. "Da bi preprečili poškodbe na stavbah in zagotovili varnost obiskovalcev, smo najeli industrijske plezalce, ki so pečino zavarovali. Plezalci so viseli v zraku in z jeklenimi vrvmi ter velikimi kovinskimi klini pritrdili jeklene mreže in zaščitne pregrade na mogočno skalnato steno nad samostanom."

Med obnovo, ki še vedno poteka, so naleteli tudi na nepričakovane zaklade. Med njimi skrivni predor, ki vodi do prej neodkrite kapele, za katero domnevajo, da je morda služila kot opazovalnica za obrambo samostana. V notranjosti majhne cerkvice so arheologi odkrili osupljive freske, ki prikazujejo nebesa in pekel ter življenje in smrt.

Obnova fresk

Obnova izjemnih samostanskih fresk še vedno poteka. Gre za večletni projekt, ki zahteva natančno in temeljito delo strokovnjakov za umetnostno restavracijo. V suhi poletni sezoni, ko so razmere dovolj ugodne za tako občutljivo delo, lahko obiskovalci od blizu opazujejo restavratorje pri odstranjevanju grafitov in druge škode, ki je nastala v obdobju, ko je bil samostan med leti 1920 in 1960 zapuščen in nezaščiten.

"Dolga leta nad samostanom ni bilo dovolj nadzora, zato je prišlo do številnih primerov vandalizma," je med odmorom pri delu na freski iz 18. stoletja, ki prikazuje Devico Marijo v pogovoru z angelom na fasadi izjemne skalne cerkve, pojasnil restavrator Senol Aktaş. "Ljudje so čez freske pisali svoja imena in druge stvari, mi pa zdaj poskušamo te grafite odstraniti tako, da jih prekrivamo v slogu in barvami, podobnimi tistimi, ki so jih uporabili prvotni umetniki."

Čeprav so zunanje freske izjemne, pa zbledijo v primerjavi s še starejšimi podobami v notranjosti. Za pročeljem cerkev izginja v veliki jami, polni živahnih podob, nastalih v 13. stoletju. Na stropu se bohotijo veliki portreti Jezusa in Device Marije, medtem ko so stene poslikane z angeli, apostoli in svetniki. Med njimi je tudi precej nazorna upodobitev svetega Ignacija, ki ga v rimski areni trgajo levi.

Na mnogih spodnjih freskah, tistih, ki so na dosegu rok, so naslikanim očem izpraskali zenice. Nekateri trdijo, da so podobe namerno poškodovali muslimani.

Öznur Doksöz, ki obiskovalce po samostanu Sumela vodi že od 80. let prejšnjega stoletja, ko je bil objekt prvič odprt za javnost, je ponudil drugačno razlago. "Devica Marija je sveta oseba tudi za muslimane. Ljudje iz okoliških krajev, ki so prihajali sem, so praskali obraze – zlasti oči – in kuhali barvne delce ter to vodo pili v prepričanju, da jih bo blagoslovila. Ne vemo, ali je ta zgodba resnična ali ne, a tako vsaj pravijo ljudje," je dejal.

Sloviti zgodovinski začetki samostana Sumela

Medtem pa nihče z gotovostjo ne ve, ali je zgodba o nastanku samostana resnična ali zgolj mit. Po legendi naj bi izvor Sumele segal v leto 386 n. št., ko sta ga čudežno odkrila grška meniha Barnaba in Sofronij.

V to odročno območje naj bi ju privedla vizija, v kateri jima je Devica Marija povedala o ikoni apostola Luke, skriti nekje v Pontskih Alpah. Menihi so sčasoma v jami, v kateri je kasneje stala skalna cerkev, odkrili sveto relikvijo – temen portret Device Marije in dojenčka Jezusa, ki so ga krstili Panagia Soumela.

Jama je stoletja ostala romarsko središče. Šele v 13. stoletju so pravoslavni menihi, v času zadnjega krščanskega kraljestva na tem območju, ustanovili samostan v obliki, kot ga poznamo danes. Samostan je uspeval tudi pod oblastjo Osmanov, ki so regijo zavzeli leta 1461. Čeprav so bili muslimani, so Osmani svojim podložnikom dopuščali presenetljivo stopnjo verske svobode, dokler so seveda ostajali zvesti vladarju.

"Včasih so kakšno cerkev spremenili v mošejo, kot se je to zgodilo s Hagijo Sofijo v Istanbulu. A večinoma so kristjanom pustili, da so svobodno opravljali svojo vero," je pojasnil Alniak. Podpirali so celo nekatera pomembnejša krščanska svetišča. "Sultani so Sumelo imeli za sveti kraj in so samostanu pomagali z darovi ter mu dodelili dodatna zemljišča,"je dodal sogovornik.

Objekt je bil priljubljen tako med krščanskimi kot muslimanskimi romarji in je vse do začetka 20. stoletja deloval kot aktiven grško-pravoslavni samostan. Po razpadu Osmanskega imperija po prvi svetovni vojni pa je med etničnimi Turki in Grki izbruhnila državljanska vojna, ki se je leta 1923 končala z množično izmenjavo prebivalstva med azijskim in evropskim delom nekdanjega imperija.

Prelomni trenutek

Veliko Grkov, ki so živeli v Pontskih Alpah in ob obali Črnega morja, se je odločilo za preselitev v Grčijo, med njimi tudi menihi iz samostana Sumela. Ker so se bali, da bi jih med potjo oropali, so samostanske zaklade zakopali na skrivnih lokacijah v dolini Altındere, v upanju, da jih bodo nekoč lahko znova našli.

Zapuščen samostan je tako postal magnet za lovce na zaklade, ki so iskali dragocene predmete. Panagijo Soumelo so menihi nazadnje uspeli rešiti in je danes shranjena v samostanu Nea Sumela na severu Grčije. Vendar pa so nekatere relikvije pretihotapili iz Turčije in so zdaj v muzejih ali zasebnih zbirkah po vsem svetu.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je turško ministrstvo za kulturo in turizem začelo prve poskuse ohranitve in obnove Sumele kot nacionalnega zaklada. V desetletjih, ki so sledila, so izboljšali dostopnost, da bi olajšali obiske turistov in romarjev.

Prelomni trenutek v oživitvi samostana se je zgodil 15. avgusta 2010, na praznik Marijinega vnebovzetja, ko je carigrajski patriarh vodil prvo pravoslavno bogoslužje v Sumeli po 88 letih. Obred od takrat vsako leto ponovijo 15. avgusta, verniki pa lahko skozi vse leto molijo tudi v samostanskih kapelah.

Obisk samostana danes

Samostan Sumela se nahaja v Narodnem parku doline Altındere, približno eno uro vožnje južno od Trabzona, letoviškega mesta na vzhodni obali Črnega morja v Turčiji. Trabzon je od Istanbula oddaljen približno 13 ur vožnje z avtomobilom, a z letalom manj kot dve uri.

Obiskovalci se lahko pripeljejo z avtomobilom ali pa se pridružijo vodenim izletom s kombijem in minibusom do samostana, ki jih ponujajo potovalne agencije v Trabzonu. Od parkirišča obiskovalce prepeljejo z avtobusi do vznožja strme poti, ki se nato nadaljuje po stopnicah do vhoda v samostan.

Vstopnina za ogled samostana znaša 20 evrov. Odprt je vsak dan od 8. do 18. ure. V eni izmed nekdanjih menihovih celic predvajajo kratek film o obnovi. Za ogled celotnega kompleksa si velja vzeti uro ali dve. Takoj pred vhodnimi vrati so manjša trgovinica s prigrizki in spominki, prodajni avtomati, zunanjimi mizami ter sanitarije.

*Avtor: Joe Yogerst/CNN

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Legendarna meteorologa skupaj pred kamero